Na Petanjcih je bila še ena zgodovinsko pomembna graščina, ki pa se žal ni ohranila. Dvorec je izhajal že iz 13. stoletja, zgradila pa naj bi ga madžarska (ogrska) grofovska družina Nádasdy, ki je to ozemlje odkupila od potomcev rodbine Pethenye. Usoda graščine (Kastela) ni točno znana, najverjetneje je bila opuščena po obglavljenju grofa Nádasdya (zaradi sodelovanja v zrinjsko-frankopanski zaroti proti Avstriji) konec 17. stoletja. Stavba dvorca je bila obdana z vodnim jarkom in je stala na dvignjenem platoju. Kraj, kjer je stal dvorec, se ledinsko imenujejo ''Kastelišče'', območje je danes pozidano. Arheološke raziskave (1987) so tukaj dokazale obstoj srednjeveške naselbine, zato je območje »Kastelišča« zavarovano kot arheološki spomenik.
Graščina je bila pomembna predvsem koncem 16. stoletja, ko so tukaj v obdobju protireformacije našli zatočišče pregnani evangeličanski duhovniki, izobraženci in učitelji. Med njimi se je leta 1598 skupaj s svojimi kolegi z graške univerze sem zatekel tudi nemški astronom, astrolog in matematik Johannes Kepler (1571-1630) pred grožnjo s smrtno kaznijo nadvojvode Ferdinanda II. Keplerjev svetovni sloves seže zelo daleč, saj je po njem poimenovana zadnja odkrita zvezda, kraterja na Luni in Marsu ter najmočnejši vesoljski teleskop ameriške Nase. Ker je (zatočišče) Nádasdyjev dvorec stal na drugi strani glavne ceste v bližini Vrta spominov in tovarištva, so leta 2004 njemu v čast postavili spominsko ploščo. Po njem je poimenovana tudi pohodniška pot (Keplerjeva zvezdna pot).
