Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je nevladna, neprofitna in družbeno koristna organizacija in pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena na podlagi in v skladu z Zakonom o ustanovah.
Ustanova upravlja z Vrtom spominov in tovarištva po načelih sonaravnega urejanja parkov in vrtov – kar je ena od posebnosti Vrta – in skrbi za »ohranitev in razvoj Vrta v vsej svoji neokrnjeni substanci in simboliki« ter v skladu s tem za vsebine in dejavnosti, ki uveljavljajo Vrt kot odprt in živ prostor oz. kot »neko duhovno zbirališče, ki ne bo zečajniško in komisijsko, kamor bodo ljudje radi hodili« (pisatelj Miško Kranjec dr. Vaneku Šiftarju, 1960), ustanovo pa kot aktiven družbeno kulturni dejavnik ohranjanja kulturne dediščine, povezovanja in sodelovanja v ožjem, širšem, tudi preko mejnem okolju.
Zasnova fundacije
Proces oblikovanja Ustanove je trajal skoraj pet let. Dr. Vanek Šiftar se je zanjo zavzemal že od sredine osemdesetih let z namenom, da bi zagotovil širšo in stabilnejšo skrb za ohranitev, vzdrževanje in razvoj Vrta spominov in tovarištva ter za razvoj dejavnosti, ki so vsebinsko, simbolno in razvojno povezane z Vrtom ter kulturno zgodovino obmurskega sveta in ohranjanjem kulturne in naravne dediščine. V začetku 90. let se je skupaj s svojo družino že tudi odločil, da bo celotni Vrt njegov oziroma družinski prispevek oziroma brezplačni vložek v Ustanovo. Proces ustanavljanja Ustanove je od vsega začetka potekal ob pomoči in aktivni podpori ZRC SAZU in ZZB NOB Slovenije.
Sklep so objavili 24. novembra 1995 na slovesnosti, ko je bila ob petdesetletnici Vrta dr. Vaneku Šiftarju izročena spominska partizanska medalja Zveze združenj borcev in drugih udeležencev narodnoosvobodilne vojne v Sloveniji, kot posebno priznanje ustanovitelju Vrta. Na tem srečanju je dr. Oto Luthar, direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) izjavil, da bo njegova ustanova namesto dotedanjega moralnega pokroviteljstva nad Vrtom “pristopila k aktivnemu sodelovanju in urejanju Vrta s ciljem, da iz njega nastane eden osrednjih socialnih prostorov te regije«. Začele so se resne priprave za izdelavo Listine ustanoviteljev fundacije.
Ustanovitev fundacije
Julija 1996 so ustanovitelji (družina Šiftar, ZZB NOB, ZRC SAZU, Univerza v Mariboru, občine Tišina-Cankova, Murska Sobota, Gornja Radgona in podjetja Mura, Zavarovalnica Triglav, Radenska, Pomurska banka; do danes je število soustanoviteljev naraslo na 15-pridružilo se je več pomurskih občin!) sprejeli akt o ustanovitvi, oktobra istega leta so bili konstituirani začasni organi, oktobra 1997 je pristojno ministrstvo sprejelo odločbo o soglasju k aktu o ustanovitvi (Ur. List RS,1997/št. 68), julija 1998 se je konstituiral zbor ustanoviteljev Ustanove in izvolil organe Ustanove.
Prvi in dolgoletni predsednik uprave Ustanove je postal dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, prvi predsednik Programskega sveta pa akademik dr. Anton Vratuša, ki je svet vodil več kot 10 let in je še vedno nepogrešljiv, aktiven soustvarjalec življenja in podobe Ustanove.
Ustanovni zbor Ustanove je bil povezan s slovesno predstavitvijo pesniške zbirke dr. Vaneka Šiftarja »Pobiram porumenele liste« (izdala Univerza Maribor ob 80. obletnici rojstva avtorja).
Ustanovitelji so z aktom o ustanovitvi opredelili poslanstvo Ustanove oziroma jo ustanovili s ciljem ohranjanja naravne in kulturne dediščine, razvijanja in utrjevanja sožitja med narodi, še posebej s sosednjih regionalnih območij, s ciljem podpiranja znanstveno-raziskovalnega dela predvsem s področij zgodovine, narodopisja, biologije, geografije, arheologije, ekologije in drugih s ciljem vzpodbujanja aktivnosti s področja varstva okolja.
Simbol fundacije in hkrati njena temeljna dejavnost je skrb za ohranjanje in razvoj Vrta spominov in tovarištva, ki je kot posebni spominski park zaščiten kulturni spomenik, simbolno in dejansko povezan z bogato zgodovino in kulturno ter naravno dediščino krajev ob Muri.
Nameni ustanove so:
