Cerkev Marijinega rojstva na Tišini spada med najpomembnejše kulturno-zgodovinske znamenitosti občine. Zaradi svojega zvonika, ki ga je do 16. stol. imela nad vzhodnim delom ladje, spada tudi med najzanimivejše arhitekturne spomenike na Slovenskem. Sama zgradba se omenja že v 14. stoletju (1347) in kot cerkev v neposredni bližini Petanjcev v vasi Mešnice (Mesynch) - današnji Tišini. Prvotno je bila posvečena Marijinemu vnebovzetju in je bila znano romarsko središče. V 16. stoletju je bila prenovljena in dozidana v mogočno svetišče. Prenovljena je bila tudi konec 19. stoletja (v času Ivanocyja), ko je njeno fasado in baročno notranjost nadomestila novogotska podoba.
V zahodno pročelje cerkve je vzidan renesančni nagrobni kamen leta 1606 umrlega barona Karla von Herberstroffa, ki je v 16. st. skrbel za preganjane protestante na Petanjcih in tam tudi umrl. Okrog cerkve je bilo nekdaj pokopališče, tukaj so arheološka najdišča.
V letih od 1889 do svoje smrti 1913 je tukaj župnikoval dr. Franc Ivanocy, ki je pomembno zaznamoval naše kraje in Prekmurje pod ogrsko vladavino, saj si je močno prizadeval za uporabo maternega jezika, širil je slovenske knjige in skrbel za duhovno življenje. Začel je pisati kroniko tišinske župnije, s čimer je postavil temelj, na katerem so gradili nasledniki. V času njegovega župnikovanja na Tišini so bili nabavljeni novi zvonovi, nove orgle, notranja oprema, oltarji, sedeži. Ob 100 letnici njegovega rojstva je bila na južni strani cerkve postavljena spominska plošča.
Iz novejše zgodovine je bil pomemben duhovni pastir tudi župnik in kanonik Janez Gregor.
Cerkev je še dandanes znano romarsko središče, v katerem se na praznik »Male maše«, 8. septembra, na »farnem proščenju« zberejo ljudje od blizu in daleč. Ta dan je tudi občinski praznik Občine Tišina.
V bližini cerkve je na južni strani (2011) obnovljen star vodnjak, okrog katerega so se v preteklosti zbirali vaščani, iz njega pa se je oskrbovalo tudi župnijsko posestvo. Vodnjak je globok cca. 7 m, v notranjosti sezidan iz opeke, voda pa se uporablja samo za zalivanje.
V letu 2018 sta se cerkvena in lokalna skupnost odločili pristopiti k obnovi cerkvenega pročelja. Zavod za varstvo kulturne dediščine je kot prvi korak k obnovi zunanjščine brezplačno pripravil konservatorski načrt, ki je med drugim vseboval tudi naravoslovne raziskave primarnih gotskih ometov, na osnovi katerih so bili določeni struktura, videz in barva novih ometov. Pred začetkom del so bile izvedene tudi arheološke sonde ob cerkvi. Na severni strani je bil na globini 1,7 m najden ženski skelet z obsenčnimi obročki, katerega strokovnjaki datirajo vsaj v 11. stoletje.
Obnova zunanjščine se je začela junija 2019 in bila končana septembra 2019. Ključni akter pri obnovi je bilo podjetje Gnom iz Šentvida pri Stični z Jožetom Drešarjem na čelu. Na fasadno površino v velikosti 1.500 kvadratnih metrov je bilo nanesenih več kot 40 ton klasičnih apnenih ometov iz žganega apna, ki se je žgalo na kraju obnove. Vse kamnite površine so bile ustrezno očiščene, poškodovani deli pa barvno in strukturno dopolnjeni z ustreznim materialom. Ohranjeno in obnovljeno je bilo tudi vse zunanje stavbno pohištvo. Vsekakor gre za eno večjih izvedb klasičnih apnenih ometov na tako veliki površini v zadnjem času na območju Slovenije.
V letu 2019 se je nadaljevalo z obnovo notranjosti cerkve. Uredilo se je ogrevanje s toplotno črpalko, obnovljene so bile obstoječe klopi in izvedena so bila pleskarksa dela. V cerkvi so tudi novi podi pod klopmi in klečalniki.
