»Moja reka je moja, s sabo nosi mračni, čarni A, kot preperela rogovila je zarinjena v vodo črka U, pogrkava kot neulovljeni R in nosi širino, napravlja črko M. Je prva jutranja zora in ura, je nemir večera, neskončna MURA….« (B. Šömen)
Življenje tukajšnjih ljudi je tako v preteklosti kot še dandanes tesno povezano z reko Muro. Štefan Šömen je v svoji knjigi Mura to povzel z besedami »Reka je tekoča duša pokrajine«. V preteklosti je Mura pomenila vir prihodka velikemu številu prebivalstva. Na njej je bilo polno plavajočih in brežnih mlinov, ki so bili med vojno večinoma uničeni. Najdlje sta se ohranila Kocetov in Ftičarjev mlin, ki sta s časom propadla. Reka je bila zelo plovna, po njej so trgovci vozili svoj tovor vse do Črnega morja.
Nekdaj je reka svojo strugo menjavala. Petanjci so bili v preteklosti otoška vas, obdana z njenimi rokavi, ta predel se je zato imenoval Belmur. Da bi reko umirili, so njeno strugo zajezili, kar je sicer pomenilo manjšo nevarnost za to območje, vendar so izginile tudi številne njene mrtvice.
V času 2. svetovne vojne je na Muri (leta 1945) potekala krvava Murska fronta, v kateri je umrlo 600 padlih vojakov in civilistov (nekatere ocene govorijo celo o 900 padlih). Spomenik padlim stoji danes v Murski Soboti na Trgu zmage.
Na drugo stran reke je bilo vse do leta 1940 možno priti samo z brodom. Do takrat je bil edini most v Veržeju. Tako imenovani »Mürski most« na Petanjcih (zgrajen 1940) pa je že naslednje leto (1941) zaradi nemške okupacije razstrelila takratna jugoslovanska vojska. Most so po vojni obnovili. Zaradi dotrajanosti je bil 2003. postavljen nov sodobni most, ki je nekaj časa veljal za najdaljši most na Muri. Povezuje oba bregova reke in simbolizira povezanost, sožitje, mir ter predstavlja »okno v svet«.
Reka Mura je najbolj ohranjena nižinska reka v Sloveniji z edinstvenimi rokavi, mrtvicami in obsežnimi poplavnimi gozdovi doba, bresta in jesena. Ob reki najdemo več kot 600 rastlinskih vrst in 200 vrst ptic (najbolj znan je vodomec, za katerega je Mura najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji). Značilne so tudi razne vrste kačjih pastirjev, metuljev, polžev in školjk. Prav tako bogato je življenje v njenih globinah. V mrtvicah in rokavih najdemo: linja, koresija, krapa, ploščiča, beličarja, ostriža, ščuko in soma. Glavni tok Mure pa je dom mrene, podusti, klena, ogrice, bolena in še nekaterih drugih vrst belih rib. Tukaj domujejo tudi raki in žabe. V mogočnih obmurskih gozdovih se rada zadržuje velika in mala divjad. Zaradi svoje naravne pestrosti spada svet ob Muri v zavarovano območje Nature 2000.
Reka ponuja številne možnosti sožitja z naravo in številne aktivnosti. Tako se lahko po njej spustimo z rafti in čolni, ribarimo ali pa se sprehodimo po njenih peščenih bregovih.
