Sobota, 23. September 2017
   
baner.gif


Kulturne znamenitosti

Občina Tišina ima bogato in razgibano preteklost. Ozemlje, na katerem leži, je bilo verjetno naseljeno že v mlajši kameni dobi, o čemer pričajo ploščate sekire, najdene na tem prostoru. Iz obdobja žarnih grobišč so najdene ovratnice, iz antične dobe pa posoda in temelji stavb. V okolici Tišine so najdbe iz starejše železne in rimske dobe, ob Doblu pa antične gomile.

Pred prvo svetovno vojno je bila Tišina občina (notariat) v okviru Železne županije. Občinsko upravo je obdržala tudi med obema vojnama. Po drugi svetovni vojni so bili ustanovljeni krajevni ljudski odbori. Leta 1952 je ponovno postala občina, vendar samo do leta 1955, ko so bile manjše občine združene. Takrat je postala del Občine Murska Sobota in je v severnem delu obsegala Krajevno skupnost Gederovci, v južnem pa Krajevno skupnost Tišina, ki sta bili od nekdaj zgodovinsko in versko (župnija) tesno povezani. V samostojni državi je po štiridesetih letih (leta 1995) Državni zbor z oblikovanjem lokalne samouprave ustanovil skupno Občino Cankova – Tišina, s sedežem na Tišini. Skupna občina je obsegala še območje Krajevne skupnosti Cankova, ki je že spadalo v gričevnato Goričko. Kljub dobremu sodelovanju se je skupna občina obdržala le en 4-letni mandat, po katerem sta se obe območji razdružili v samostojni občini. Občina Tišina v svoji sedanji obliki obstaja od 1. januarja 1999.

 

CERKEV MARIJINEGA ROJSTVA

Cerkev Marijinega rojstva na Tišini spada med najpomembnejše kulturno-zgodovinske znamenitosti občine. Zaradi svojega zvonika, ki ga je do 16. stol. imela nad vzhodnim delom ladje, spada tudi med najzanimivejše arhitekturne spomenike na Slovenskem. Sama zgradba se omenja že v 14. stoletju (1347) in kot cerkev v neposredni bližini Petanjcev v vasi Mešnice (Mesynch) - današnji Tišini. Prvotno je bila posvečena Marijinemu vnebovzetju in je bila znano romarsko središče. V 16. stoletju je bila prenovljena in dozidana v mogoče svetišče. Prenovljena je bila tudi konec 19. stoletja (v času Ivanocyja), ko je njeno fasado in baročno notranjost nadomestila novogotska podoba.

V zahodno pročelje cerkve je vzidan renesančni nagrobni kamen leta 1606 umrlega barona Karla von Herberstroffa, ki je v 16. st. skrbel za preganjane protestante na Petanjcih in tam tudi umrl. Okrog cerkve je bilo nekdaj pokopališče, tukaj so arheološka najdišča.

V letih od 1889 do svoje smrti 1913 je tukaj župnikoval dr. Franc Ivanocy, ki je pomembno zaznamoval naše kraje in Prekmurje pod ogrsko vladavino, saj si je močno prizadeval za uporabo maternega jezika, širil je slovenske knjige in skrbel za duhovno življenje. Začel je pisati kroniko tišinske župnije, s čimer je postavil temelj, na katerem so gradili nasledniki. V času njegovega župnikovanja na Tišini so bili nabavljeni novi zvonovi, nove orgle, notranja oprema, oltarji, sedeži. Ob 100 letnici njegovega rojstva je bila na južni strani cerkve postavljena spominska plošča.

Iz novejše zgodovine je bil pomemben duhovni pastir tudi župnik in kanonik Franc Gregor.

Cerkev je še dandanes znano romarsko središče, v katerem se na praznik »Male maše«, 8. septembra, na »farnem proščenju« zberejo ljudje od blizu in daleč. Ta dan je tudi občinski praznik Občine Tišina.  

V bližini cerkve je na južni strani (2011) obnovljen star vodnjak, okrog katerega so se v preteklosti zbirali vaščani, iz njega pa se je oskrbovalo tudi župnijsko posestvo. Vodnjak je globok cca. 7 m, v notranjosti sezidan iz opeke, voda pa se uporablja samo za zalivanje.

 

cerkev

 

cerkev1 cerkev2

 

GRAŠČINE IN DVORCI

OSTANKI GRAŠČINE na TIŠINI

Iz fevdalnih časov stoji na Tišini več kot 200 let stara graščina oz. dvorec. Nazadnje, pred 1. svetovno vojno, je bila v lasti grofa Szigiszmunda Bátthyanyja, pripadnika premožne madžarske rodbine, ki je imela svoje posesti tudi na tem območju, večino pa na Madžarskem. Pretežni del graščine je bilo gospodarsko poslopje. Žal stavbo močno najeda zob časa, tako si je mogoče ogledati le zunanje ostanke poslopja, notranjost pa ni prehodna.

V preteklosti je bila obdana z lepim, velikim parkom, z nekaterimi eksotičnimi drevesi, ki jih je v dar prejemala takratna grofovščina. Park se je deloma ohranil še do danes, nekatera takratna drevesa pa so bila žal po vojni posekana.

 

grad Tisina

 

DVOREC na PETANJCIH

Grof Bátthyany si je manjši dvorec iz 18. stoletja postavil tudi na Petanjcih. Baročna visokopritlična stavba, sezidana iz opeke in podkletena, ima v osrednjem delu razširjen tloris s stopniščem v obliki velike črke T in predstavlja tipičen primer podeželskega pritličnega baročnega dvorca panonske pokrajine. V preteklosti je bil okrog dvorca park, imenovan ''pungrad''. Na dvorišču bi naj nekdaj bil tudi »slatinski« vrelec. Stavba je nekoliko prenovljena, vendar je še v dobrem stanju. V bližini je kapela sv. Florjana - najstarejša kapela v tišinski župniji.

dvorec Petanjci

KASTELIŠČE na PETANJCIH (nekdanji Nadasdyjev dvorec)

Na Petanjcih je bila še ena zgodovinsko pomembna graščina, ki pa se žal ni ohranila. Dvorec je izhajal že iz 13. stoletja, zgradila pa naj bi ga madžarska (ogrska) grofovska družina Nádasdy, ki je to ozemlje odkupila od potomcev rodbine Pethenye. Usoda graščine (Kastela) ni točno znana, najverjetneje je bila opuščena po obglavljenju grofa Nádasdya (zaradi sodelovanja v zrinjsko-frankopanski zaroti proti Avstriji) konec 17. stoletja. Stavba dvorca je bila obdana z vodnim jarkom in je stala na dvignjenem platoju. Kraj, kjer je stal dvorec, se ledinsko imenujejo ''Kastelišče'', območje je danes pozidano. Arheološke raziskave (1987) so tukaj dokazale obstoj srednjeveške naselbine, zato je območje »Kastelišča« zavarovano kot arheološki spomenik.

Graščina je bila pomembna predvsem koncem 16. stoletja, ko so tukaj v obdobju protireformacije našli zatočišče pregnani evangeličanski duhovniki, izobraženci in učitelji. Med njimi se je leta 1598 skupaj s svojimi kolegi z graške univerze sem zatekel tudi nemški astronom, astrolog in matematik Johannes Kepler (1571-1630) pred grožnjo s smrtno kaznijo nadvojvode Ferdinanda II. Keplerjev svetovni sloves seže zelo daleč, saj je po njem poimenovana zadnja odkrita zvezda, kraterja na Luni in Marsu ter najmočnejši vesoljski teleskop ameriške Nase. Ker je (zatočišče) Nádasdyjev dvorec stal na drugi strani glavne ceste v bližini Vrta spominov in tovarištva, so leta 2004 njemu v čast postavili spominsko ploščo. Po njem je poimenovana tudi pohodniška pot (Keplerjeva zvezdna pot).

 

MUZEJI

Murski Črnci so vas z dolgoletno tradicijo gasilstva, za kar je zaslužno celotno prostovoljno gasilsko društvo. V središču vasi je postavljen sodobno urejen gasilski dom, v katerem je od leta 2004 v prizidku urejen gasilski muzej. V njem so razstavljeni gasilski predmeti in orodja, med drugim dve ročni brizgalni ter fotografije in dokumenti o gasilstvu. V gasilskem domu sta urejena tudi gasilski in verski arhiv z bogato gasilsko in versko literaturo. Za ogled muzeja se oglasite v bližnji Pivnici Fürst.

V neposredni bližini gasilskega doma, ob strugi potoka Mokoš, je bil leta 2007 na prostem urejen še muzej starega kmečkega orodja, v katerem so zbrani stari kmečki predmeti in stroji. Tam lahko najdete staro kolesje, mlatilnico in še marsikaj drugega.

muzej

muzej1 

 

SAKRALNI OBJEKTI

Po vaseh stojijo številni sakralni objekti: kapele, manjše kapelice in znamenja ter leseni in kamniti križi.

Ob kapelah se vsako leto obhajajo »proščenja«.

Kapele

Največja med njimi je kapela v Gederovcih, posvečena Srcu Jezusovemu. Zgrajena je bila leta 1911 kot manjša kapela, leta 1985 pa je bila razširjena in obnovljena, tako lahko danes sprejme okrog 100 ljudi. Ponovno je bila obnovljena ob 100-letnici (2011), ko je njeno notranjost poslikal naš znani slikar in kipar Štefan Hauko. V njej se vsako drugo nedeljo in ob praznikih obhajajo svete maše.

 

kapela Gederovci

 

Najstarejša kapela v tišinski župniji, ki je hkrati zaščitena kot spomenik, je kapela sv. Florjana na Petanjcih. Prvotno kapelo je leta 1756 dala sezidati pobožna vdova petanjskega grofa Nádasdya. Leta 1900 so jo porušili, leta 1902 pa na novo zgradili, takšno podobo je ohranila vse do danes.

kapela Florijan

Na Petanjcih stoji ob glavni cesti še kapela Marije Pomočnice, ki je bila zgrajena leta 1924 v spomin padlim v 1. svetovni vojni. Ob vhodu v kapelo sta postavljeni dve spominski plošči - ena v spomin padlim petanjskim vaščanom v 1. svetovni vojni, druga padlim vaščanom v 2. svetovni vojni. Zaradi tega ta kapela predstavlja posebno mesto ekumenskega in spravnega duha.

Na pokopališču na Petanjcih je postavljena še nagrobna kapela družine Vogler, ki je bila zgrajena okrog leta 1905. Voglerjeva veleposestniška družina je sicer živela v Radencih in ni imela večjih posesti na Petanjcih,v lasti pa je imela petanjski vrelec.

Kapela Marije Vnebovzete v Murskih Črncih je bila zgrajena 1897. 15. avgusta istega leta je bila tudi posvečena in od takrat v vasi vsako leto obhajajo proščenje na »Velko mešo« (Veliko mašo).

Kapela v Sodišincih je bila zgrajena 1901. leta v čast Janeza Krstnika.

Kapela v Rankovcih, posvečena Karmelski Materi božji, je prva kapela, zgrajena v samostojni Sloveniji (leta 1991). Posvečena je bila leta 1993. Imenujemo jo tudi »Majcanova kapela« - po družini in njenih sorodnikih, ki so jo dali zgraditi.

Manjše kapelice in znamenja

V Rankovcih sta bili leta 1899 zgrajeni dve kapelici. Kapelica, posvečena sv. Mariji, stoji ob glavni cesti proti Gederovcem ob ograji takratne Ratnikove - danes Šinkove domačije. Kapelica, posvečena sv. Jožefu, stoji v notranjosti vasi na meji takratnih domačij - Haukovih in Kovačevih, danes pa Jablanovčevih. Po pričevanju naj se vaščani ne bi mogli sporazumeti, kje naj bi stala kapela, zato si je vsak del vasi zgradil svojo. Ob šmarnicah so hodili molit vsak k svoji kapelici.

Kapelica v Vanča vasi je bila postavljena leta 1897 ob cesti za Tišino. Vanjo je položen kip Marije, prinešen iz tišinske cerkve.

Kousova kapelica na Krajni stoji ob cesti, zgrajena pa je bila v prvi polovici 20. stoletja. Leta 1903 so v njej blagoslovili Marijin kip.      

Grofova kapelica na Tišini stoji nasproti tišinski graščini in je posvečena v čast vstajenja Jezusa Kristusa. Leta 1871 jo je dala postaviti grofica Ana Apatin.      

Na Tišini sta še dve znamenji v obliki kapelic, in sicer eno ob cesti na vhodu k cerkvi in drugo (slopno) znamenje ob cesti v bližini osnovne šole, ki je bilo v preteklosti obraslo z bršljanom.

 

znamenje pri cerkvi Tisina

 

Znamenja

Ob glavni cesti za Gederovce stoji ob gramoznicah stebrno kamnito znamenje ''Ecce homo'' (Glejte človek) iz leta 1740, poimenovano tudi »Beli križ«. O tem, kdo in zakaj naj bi ga postavil, ni pisnih virov.

beli kriz

Kamniti in leseni križi po vaseh

V skoraj vsaki vasi najdemo tudi kamnite in lesene križe.

Kamniti križi: na Petanjcih na križišču, v Murskih Črncih ob pokopališču, v Gradišču v središču vasi (Kuharjev križ) ter na pokopališčih na Tišini, Krajni, v Gradišču, Sodišincih, Petanjcih, Borejcih in Murskih Petrovcih.

Lesena križa, obrasla z mogočnimi divjimi kostanji, sta postavljena tudi v Gederovcih v bližini bencinskega servisa in izven vasi Vanča vasi. V Borejcih stoji lesen križ (imenovan tudi »Gombocov križ«) tik ob stanovanjski hiši. Lesene križe najdemo tudi v notranjosti vasi Gradišče, Tropovci, v Sodišincih in na Krajni ter na pokopališčih.

 

 

OSTALA KULTURNO - ZGODOVINSKA DEDIŠČINA

Arheološki spomeniki

Poleg Kastelišča na Petanjcih so bila v Gradišču odkrita tudi arheološka najdišča sledov Rimske ceste, ki potekajo na obeh straneh državne ceste na njivskih in travnatih površinah od Gradišča do pokopališča v Satahovcih.

Na območju katastrske občine Murski Črnci je bilo odkrito Gomilno grobišče, ki ga sestavljata dve gomili na zahodni strani državne ceste Tišina - Murska Sobota, ob gozdni poti proti vodovodnemu črpališču.

Med zgodovinske spomenike spada tudi 115 let stara gederovska šola. Zgrajena je bila leta 1897 kot ogrska državna šola. Danes je notranjost šole z okolico prenovljena, še vedno pa je šola ohranila svojo tipično zunanjo podobo kot tipičen primer šolske arhitekture iz tistega obdobja. V šoli še vedno poteka razredni pouk od prvega do četrtega razreda.

sola Gederovci

 

Vojna obeležja

Iz časov 2. svetovne vojne najdemo na območju občine tudi vojne spomenike in spominske plošče.

Murski Črnci - spomenik NOB »Črnske meje«

Ob glavni cesti za Mursko Soboto je v »Črnskih mejah« postavljen spomenik v obliki Triglava, na mestu, kjer so madžarski orožniki leta 1945 ustrelili osem talcev. To je bilo prvo in zadnje streljanje talcev v Prekmurju. Spomenik je bil odkrit ob desetletnici, leta 1955.

spomenik NOB

 

Sodišinci – spominska plošča dr. Ludviku Roganu

V Sodišincih se je rodil nekdanji sekretar okrožnega odbora OF Murska Sobota dr. Ludvik Rogan, ki je leta 1945 umrl v taborišču v Bauchenwaldu. Na pročelju rojstne hiše je spominska plošča, odkrita leta 1975.

Tišina spominska plošča padlim v 2. svetovni vojni

Na vhodu Osnovne šole Tišina je spominska plošča, posvečena padlim iz vasi v občini.

Petanjci – Šiftarjev memorialni park (Vrt spominov in tovarištva)

Tudi Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih dr. Vaneka Šiftarja predstavlja pomembno obeležje grozot 2. svetovne vojne in vojn na sploh. V vrtu je zasajeno številno drevje in grmovnice s prizorišč pomembnih dogodkov 2. svetovne vojne, iz taborišč ter prizorišč graditve miru po vojni. Več o Vrtu je zapisano pri naravnih znamenitostih.

Iz novejše zgodovine, iz časov osamosvojitvene vojne leta 1991, imamo v občini dve obeležji v spomin na takratne dogodke.

V Gederovcih je bil leta 2005 postavljen spomenik v čast in spomin policistom in pripadnikom teritorialne obrambe, ki so poleti 1991 sodelovali pri obrambi mednarodnega mejnega prehoda Gederovci in zajetju vojakov jugoslovanske armade v ˝karavli˝ na Petanjcih.

Podobno obeležje v obliki spominske plošče je bilo leta 2012 postavljeno tudi na mostu na Petanjcih v spomin na obrambo tega mostu v osamosvojitveni vojni.

obelezje Gederovci

 



 

Obvestila

  • Zbirni center Petanjci
  • Občinska blagajna
  • iObčina

Sporočila za javnost

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
  • 21
  • 22
  • 23
  • 24
  • 25
  • 26
  • 27
  • 28
  • 29
  • 30
  • 31
  • 32
  • 33
  • 34
  • 35
  • 36
  • 37
  • 38
  • 39
  • 40
  • 41
  • 42
  • 43
  • 44
  • 45
  • 46
  • 47
  • 48
  • 49
  • 50
  • Lokalne volitve 2014 - Občina Tišina
  • E-občina
  • E-uprava
  • E-vem
  • Gospodarska zboranica Slovenije
  • Lex Localis
  • Osnovna šola Tišina
  • Vlada Republke Slovenije