Sobota, 25. November 2017
   
baner.gif


Naravne znamenitosti


REKA MURA

»Moja reka je moja, s sabo nosi mračni, čarni A, kot preperela rogovila je zarinjena v vodo črka U, pogrkava kot neulovljeni R in nosi širino, napravlja črko M. Je prva jutranja zora in ura, je nemir večera, neskončna MURA….« (B. Šömen)

 

Življenje tukajšnjih ljudi je tako v preteklosti kot še dandanes tesno povezano z reko Muro. Štefan Šömen je v svoji knjigi Mura to povzel z besedami »Reka je tekoča duša pokrajine«. V preteklosti je Mura pomenila vir prihodka velikemu številu prebivalstva. Na njej je bilo polno plavajočih in brežnih mlinov, ki so bili med vojno večinoma uničeni. Najdlje sta se ohranila Kocetov in Ftičarjev mlin, ki sta s časom propadla. Reka je bila zelo plovna, po njej so trgovci vozili svoj tovor vse do Črnega morja.

Nekdaj je reka svojo strugo menjavala. Petanjci so bili v preteklosti otoška vas, obdana z njenimi rokavi, ta predel se je zato imenoval Belmur. Da bi reko umirili, so njeno strugo zajezili, kar je sicer pomenilo manjšo nevarnost za to območje, vendar so izginile tudi številne njene mrtvice.

V času 2. svetovne vojne je na Muri (leta 1945) potekala krvava Murska fronta, v kateri je umrlo 600 padlih vojakov in civilistov (nekatere ocene govorijo celo o 900 padlih). Spomenik padlim stoji danes v Murski Soboti na Trgu zmage.  

 

Na drugo stran reke je bilo vse do leta 1940 možno priti samo z brodom. Do takrat je bil edini most v Veržeju. Tako imenovani »Mürski most« na Petanjcih (zgrajen 1940) pa je že naslednje leto (1941) zaradi nemške okupacije razstrelila takratna jugoslovanska vojska. Most so po vojni obnovili. Zaradi dotrajanosti je bil 2003. postavljen nov sodobni most, ki je nekaj časa veljal za najdaljši most na Muri. Povezuje oba bregova reke in simbolizira povezanost, sožitje, mir ter predstavlja »okno v svet«.

Reka Mura je najbolj ohranjena nižinska reka v Sloveniji z edinstvenimi rokavi, mrtvicami in obsežnimi poplavnimi gozdovi doba, bresta in jesena. Ob reki najdemo več kot 600 rastlinskih vrst in 200 vrst ptic (najbolj znan je vodomec, za katerega je Mura najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji). Značilne so tudi razne vrste kačjih pastirjev, metuljev, polžev in školjk. Prav tako bogato je življenje v njenih globinah. V mrtvicah in rokavih najdemo: linja, koresija, krapa, ploščiča, beličarja, ostriža, ščuko in soma. Glavni tok Mure pa je dom mrene, podusti, klena, ogrice, bolena in še nekaterih drugih vrst belih rib. Tukaj domujejo tudi raki in žabe. V mogočnih obmurskih gozdovih se rada zadržuje velika in mala divjad. Zaradi svoje naravne pestrosti spada svet ob Muri v zavarovano območje Nature 2000.

Reka ponuja številne možnosti sožitja z naravo in številne aktivnosti. Tako se lahko po njej spustimo z rafti in čolni, ribarimo ali pa se sprehodimo po njenih peščenih bregovih.

Mura5 
Mura4

 

VRT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA NA PETANJCIH

Vrt spominov in tovarištva, ki se nahaja na Petanjcih, je kot posebni spominski park zaščiten kulturni spomenik in je simbolno ter dejansko povezan z bogato zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino krajev ob Muri. Je del slovenske in evropske mreže botaničnih vrtov in arboretumov in »sodi med najbogatejše rastlinske nasade glede na število in kvaliteto drevnin v Sloveniji in sosednjih državah« (dr. Aleksander Šiftar).

Nastal je kot simbolni spomin in opomin na grozote 2. svetovne vojne in vojn nasploh - »Vsem mrtvim v večni spomin, živim v stalen opomin«. Svoje korenine ima v dveh vrbah žalujkah, ki jih je mati vsestranskega intelektualca in profesorja dr. Vaneka Šiftarja zasadila ob sedanjem vhodu v vrt v spomin na svoja padla sinova. Njeno delo je nadaljeval sin Vanek, ki je tudi opredelil koncept in poslanstvo Vrta ter zanj skrbel do svoje smrti.

Vrt se razprostira na 1,5 ha površine, kjer je zasajenih skoraj 500 drevnin, avtohtonih in presajenih iz vseh koncev sveta, z botaničnimi posebnostmi ali simbolnim pomenom, vezanim na 2. svetovno vojno in prizadevanjem za mir v svetu. Številne drevnine so zasadile ali Vrtu podarile znane osebnosti. Tako tukaj najdemo U Thantov bršljan in Vrtnico miru (nekdanjega sekretarja OZN U Thana), »Vojvodsko« malolistno lipo (iz bližine karantanskega knežjega kamna na Gosposvetskem polju pri Celovcu), Velikolistno lipo (iz koncentracijskega taborišča Auschwitz) in mnoge druge.

Njegovo zgodovinsko in simbolno vrednost potrjujejo številne skulpture na prostem (kot npr. Prekmurski totem akademskega kiparja Štefana Hauka, Kajuhov cvet in številne druge). V vrtu je postavljena tudi spominska plošča astronomu in znanstveniku J. Keplerju.

Vrt je prizorišče različnih strokovnih in znanstvenih srečanj, razstav in prireditev. Tradicionalna in najpomembnejša javna prireditev poteka vsako leto prvi petek v maju pod naslovom »Dan spominov in tovarištva«, od leta 2010 naprej z dodatkom »Jambori spominov in dobrega sosedstva«.

V vrtu ima sedež in z njim upravlja Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija (www.dr-siftar-fundacija.org), ustanovljena sredi 90-ih let. V njem je enota Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZRC SAZU. Ogled vrta je možen vsak dan, vstop je prost, za vodene oglede je potrebna najava.

vrt

vrt3

 

PARK NA TIŠINI

V okolici graščine na Tišini se na skoraj 3 ha površine razprostira urejen tišinski park, ki je bil predvsem v času grofa Bátthyanyja zasajen s številnimi tudi eksotičnimi drevninami, ki jih je najpogosteje dobil v dar od svojih grofovskih prijateljev. Tako je park rasel in nastajal skupaj z dvorcem. V njem je nekaj izjemnih vrst tulipanovcev in dobe, tu so rasle tudi cedre, azijske smreke, magnolije, ginko in številna druga drevesa. Žal je bilo največ parka po vojni izsekanega in oropanega, vendar se je nekaj starih znamenitih dreves ohranilo vse do danes. S parkom upravlja in ga ureja Občina Tišina in ga bo v bodoče uredila v skladu z urbanističnim načrtom. Park je danes kraj miru in spokojnosti, primeren za miren sprehod v naravi in sprostitev.

park

 park1

 

ZATON

Je močvirnato območje mrtvega rokava reke Mure, ki se nahaja tik ob magistralni cesti Radenci – Murska Sobota v vasi Petanjci, kjer uspeva bujna vodna vegetacija. Tri vodne površine obdaja večje območje, poraslo s šopi šašev in drevjem, kot so vrba, jelša, brest in dob.

Glavna znamenitost Zatona je, da tukaj na vodni gladini mlake uspevajo vse predstavnice vodnih leč v Sloveniji.

Kot zanimivost naj omenimo še »Plavčka« ali Barsko žabo, ki domuje tudi na tem območju. Zanjo je značilno, da se v spomladanskih mesecih, v času parjenja, obarva modro. Območje je v tem času »posuto« s plavimi (modrimi) žabicami, ujeti je potrebno le pravi trenutek. »Plavčka« lahko najdemo tudi v bližini nekaterih ostalih stoječih vod. Po njem je poimenovan tudi nizko energetski vrtec na Tišini, ki poleg učinkovite rabe energije simbolizira tudi varstvo okolja in sožitje z naravo.      

Od leta 2002 je v območju Zatona tudi urejen turistično-rekreacijski center, s katerim upravlja Konjeniški klub Zaton. Center nudi različne možnosti preživljanja prostega časa, in sicer možnost ribolova, jahanje, urejene ima tudi prostore za piknike v naravi.

zaton

 

zaton1

 


RIBNIKI PRI GRADIŠČU

V bližini reke Mure, nekaj kilometrov iz vasi Gradišče, med valovečo pšenico, ujeti v šumenje murskega gozda, se nahajajo lepo urejeni ribniki. Iz zraka na prvi pogled zgledajo kot en velik ribnik s pregradami. So idealen kraj za športni ribolov in sprostitev v neokrnjeni naravi.

V neposredni bližini se sliši šumenje reke Mure, ki vabi na sprehod po urejeni poti proti petanjskemu mostu na zahod ali kroškemu brodu na vzhod. Za ljubitelje spustov po Muri je to tudi priljubljena vmesna postojanka.

Ob ribnikih je ribiški dom, kjer se lahko osvežite s pijačo in si pripravite sveže ulovljene ribe ali druge dobrote z žara v posebej pripravljenem prostoru za piknike. Po dogovoru vam bodo ribe tudi pripravili, najbolj znane so ribe na tradicionalen »gradiški način«.

Skozi leto je pri ribnikih organiziranih več ribiških tekmovanj. Z njimi gospodari Ribiška družina Gornja Radgona TE Tišina, ki upravlja tudi z ostalimi gramoznicami po občini. Za nemoten ribolov se pri njih oglasite tudi za nakup ribiških kart.

ribnik

 

VODNA UČNA POT MOKOŠ

Vzdolž potoka Mokoš, od vasi Gederovci do vasi Bakovci, poteka 10 km dolga vodna učna pot Mokoš, ki ponuja novo možnost učenja o delovanju narave, o procesih v potoku in o pomenu vode za človeka. V panonskem delu Slovenije, ki dobi najmanj padavin, je vsak vodni vir zelo pomemben. Žal je tudi Mokoš večino leta suh in ga je potrebno ponovno oživiti s projekti ekoremediacije. Vodna učna pot Mokoš je priložnost, da se o pomenu vode učimo od narave.

 

Ob poti je označenih pet učnih točk, kjer so postavljene table in klopi, točke pa so označene tudi na turistični karti. Točke učne vodne poti so: T1 (na izviru v Gederovcih) – Začetek potoka Mokoš, T2 (v Gederovci) – Življenje ob potoku Mokoš, T3 (med polji v Sodišincih) – Vodna energija potoka Mokoš nekoč in danes, T4 (na Tišini) – Pokrajina ob potoku Mokoš, T5 (v Bakovcih) – Potok Mokoš v naselju Bakovci.  

 

Mokos

 

PETANJSKI VRELCI

Na desni strani reke Mure, kamor še seže občina Tišina, je ohranjenih več slatinskih vrelcev. Vrelci so v preteklosti obstajali tudi na levem bregu reke Mure, predvsem v Gornjih Petanjcih vse do Murskih Petrovcev, vendar se žal niso ohranili. Najbolj znan je Voglerjev ''Petanjski vrelec'', ki je bil v lasti premožne Voglerjeve družine iz Radencev. Petanjski vrelec na desnem bregu Mure je 1883 začelo izkoriščati podjetje Petanjska slatina, po 2. svetovni vojni pa ga je prevzelo podjetje Radenska.

Tik ob Muri v bližini petanjskega mostu je vrelec, obdelan z lesom, višek naravne mineralne vode pa se tam izliva v reko Muro in je videti kot ognjenordeč plaz.

Na etiketah svetovno znane naravne mineralne vode »Radenska« je mineralna voda s tega območja označena kot »Petanjci vrelec«.  

vrelec

 

DIVJI KOSTANJ

Skoraj v vsaki vasi v občini se pojavlja drevo divjega kostanja. Najbolj mogočni rastejo ob lesenih križih, v Gederovcih, Vanča vasi… Drevored divjega kostanja je krasil tudi oba vhoda do tišinske cerkve. Zaradi bolezni in neurij jih je bilo potrebno kostanje požagati, vendar na njihovem mestu že uspevajo novi, mladi. Divji kostanj, simbol naših krajev, je tako vključen tudi v občinski grb. Po njem je poimenovana tudi kostanjeva kolesarska pot, ki povezuje, tako kot kostanj, kraje v občini.

Poleg divjega kostanja naj omenimo še posebnost vasi Gradišče - gradiške lipe kot simbol slovenstva. Lipe so zasajene na vseh križiščih v vasi, najbolj mogočna pa trdno stoji v središču vasi v bližini Zadružnega doma.

kostanj

 

ŠTORKLJA

Štorklja, simbol pokrajine ob Muri, vsako leto obišče tudi naše kraje. V preteklosti je bilo skoraj v vsaki vasi v občini štorkljino gnezdo, zaradi sušnih poletij, pa so ponekod gnezda ostala prazna. Naseljena gnezda štorklje lahko še zmeraj najdemo v Rankovcih pri mostu, v Murskih Petrovcih na ovinku ter v sredini spodnje Krajne.

storklja

 

Obvestila

  • Zbirni center Petanjci
  • Občinska blagajna
  • iObčina

Sporočila za javnost

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
  • 21
  • 22
  • 23
  • 24
  • 25
  • 26
  • 27
  • 28
  • 29
  • 30
  • 31
  • 32
  • 33
  • 34
  • 35
  • 36
  • 37
  • 38
  • 39
  • 40
  • 41
  • 42
  • 43
  • 44
  • 45
  • 46
  • 47
  • 48
  • 49
  • 50
  • Lokalne volitve 2014 - Občina Tišina
  • E-občina
  • E-uprava
  • E-vem
  • Gospodarska zboranica Slovenije
  • Lex Localis
  • Osnovna šola Tišina
  • Vlada Republke Slovenije