Podatki o številu rojstev, umrljivosti in porokah so vzeti iz matične knjige našega župnišča (od 1900 do 2000). Zajeti so le tisti, ki so bili v tem obdobju krščeni in poročeni v naši cerkvi. Statistika ne zajema pripadnikov drugih veroizpovedi in nekaj rojenih otrok, porok in pokopov po drugi svetovni vojni iz političnih razlogov, vendar je ta izpad zanemarljiv.
Podatki o številu rojstev, umrljivosti in porokah so vzeti iz Statističnega urada Republike Slovenije (od 2001 naprej).

Rojstva so kljub večjemu številu faranov po drugi svetovni vojni ves čas v upadanju. V letih po osamosvojitvi (1990 – 1999) ne dosegamo niti osnovne reprodukcije. V naših krajih se zadnjih sto let ni dogajalo, da bi umrljivost presegala rojstva, razen konec I. svetovne vojne, leta 1998 in 1986. Zaradi omejenega prostora o vzroku tega pojava, ki je kompleksen, ne moremo razpravljati, o tem bo tekla beseda kjer drugje. Za sedaj naj si vsak sam poskuša ustvariti svojo razlago. Podatki so zaskrbljujoči. Nekaj zboljšanja kažejo podatki v prvih letih 21. stoletja.

Pogosto slišimo, da so slabe socialne razmere krive, da se občani ne odločajo za večje število otrok. Kar podatki ne potrjujejo. Ne moremo trditi, da so ljudje v času, ki ga študija zajema pred drugo svetovno vojno in tja do leta 1970, živeli v izobilju in zato imeli v župniji povprečno 60 otrok na leto. Zadnja leta od 1990 do 2000 pa je število rojstev padlo pod 20 otrok na leto, čeprav je splošni standard občanov bistveno porasel.

DEMOGRAFSKI PODATKI PO LETIH - GRAFIKONI