Vir: Centralni register prebivalstva
* število prebivalcev (november 2018)
** število gospodinjstev (november 2018)

Vas Murski Črnci leži na skrajnem jugovzhodu občine. Skozi vas teče potok Mokoš, ob katerem je zasajen lep drevored. V preteklosti je bil potok poln gosi, prehodi pa so bili urejeni z brvmi. Nova lesena brv pa je spomin na nekdanje čase. Osrednji del vasi predstavlja sodobno urejen gasilski dom s športnim in otroškim igriščem. Za naselje je značilna bogata gasilska tradicija, ki se še posebej ponaša z gasilskim muzejem in gasilskim ter verskim arhivom. Tukaj je kot zanimivost postavljen tudi mejni kamen iz časov Marije Terezije in kamen z gosko - simbolom vasi. V bližini je muzej starega kmečkega orodja na prostem. V vasi je najlepše ohranjena stara prekmurska hiša iz lesa in blata, imenovana »cimprača«, ki je še naseljena. Imajo tudi kapelo. V bližini reke Mure stoji čistilna naprava. Izven vasi, ob glavni cesti, je v »Črnskih mejah« postavljen spomenik žrtvam NOB.

Gradišče je ravninsko naselje odmaknjeno od glavne ceste. Za vas so značilne lipe, ki so posajene na vseh pomembnejših križiščih in so tudi simbol vasi. Najbolj mogočna raste v središču križišča ob zadružnem domu. V vasi je zelo aktivno turistično društvo, ki skupaj z vaščani prireja številne dogodke in aktivnosti v vasi in širše. Imajo lepo urejen športni center, v katerem so prostori turističnega in športnega društva. Posebna znamenitost v vasi sta kamniti Kuharjev križ in kipec Srca Jezusovega na hiši Vargovih. Približno 3 kilometre iz vasi, v neposredni bližini reke Mure, se nahajajo znameniti ribniki, ki so nadvse priljubljen kraj za ribiče in turiste.  

Tropovci so edina vas v občini, ki ima zaradi svoje posebne razvejanosti ulice (Jordan, Kolesarska, K Mokošu, Obrtniška, Mejna, Šolska). So gručasta obcestna vas, ki se razteza večinoma ob lokalni cesti, ki se nadaljuje v Gradišče. V vasi so številni obrtniki in mali podjetniki. Središče vasi predstavlja gasilski dom, v bližini pa je lepo urejen športno-rekreativni center. Kolesarski klub Tropovci je eden najprepoznavnejših klubov v Sloveniji. Svoja znanja so si v njem nabirali kolesarji mednarodnega slovesa (Simon Špilak). Skozi vas teče potok Mokoš. Naselje se ob glavni in stranskih cestah »zliva« z občinskim središčem Tišino, marsikdo tako le s težavo loči eno naselje od drugega.

Vas Tišina je hkrati občinsko središče, saj se v njej nahajajo vsi pomembnejši objekti v občini - občinska uprava, poslovno-stanovanjski objekt, pošta, šola, nizko energetski vrtec in vrtec Lavra, zdravniška ordinacija ter ostali gostinski in storitveni obrati. Najpomembnejša znamenitost Tišine je župnijska cerkev Marijinega rojstva, v vasi stoji tudi graščina (Bathyanijev dvorec), ob kateri je velik še ohranjen park. Na Tišini sta dve pomembnejši športni društvi v regijskem in državnem merilu, in sicer Nogometni klub Tišina, ki ima svoje obnovljene prostore pri osnovni šoli, in Strelska družina Koloman Flisar, ki ima urejeno strelišče v poslovno-stanovanjskem objektu.

Petanjci so največja vas v občini, dolga okrog 3 km, in obsegajo Dolnje, Srednje in Gornje Petanjce. Raztezajo se tudi na desni breg Mure preko znamenitega petanjskega mostu. Vas ima tudi najbogatejšo kulturno-zgodovinsko preteklost. Poimenovana je bila po rodbini Pethenye, ki je bila tukaj naseljena v 12. stoletju in bi naj bila slovenskega izvora. Nekdaj so bili Petanjci otoška vas, obdana z rokavom Mure (Belmur). Tukaj je sedež Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije z Vrtom spominov in tovarištva in enoto ZRC SAZU, manjši Bathyanijev dvorec, najstarejša kapela – kapela sv. Florjana s še dvema kapelama. Med naravnimi znamenitostmi izstopa močvirnato območje Zaton z urejenim turistično-rekreativnim centrom in petanjski vrelci na desnem bregu Mure. V bližini Mure je čistilna naprava. Poleg športno–rekreacijskega centra in dobre gasilske tradicije je dobro znan Kajak kanu in rafting klub »Most Petanjci«, ki organizira spuste po reki Muri. V lepem naravnem okolju pa je urejen poligon za paintball.

Vas Murski Petrovci je ravninska obcestna vas ob državni meji in eno najmanjših naselij v občini. V bližini vasi se nahaja Enota vodnikov službenih psov (EVSP), na tem mestu je bila v preteklosti »karavla« jugoslovanske vojske. Znamenitost vasi je s slamo krita prekmurska hiša, saj je edina v občini. Hiša je bila na novo zgrajena in je v solasti znanega akademskega slikarja in kiparja Štefana Hauka. Tik ob glavni cesti je lepo ohranjeno štorkljino gnezdo.

Sodišinci so gručasta ravninska vas, ki poteka ob regionalni cesti in v notranjost, del vasi poteka tudi ob cesti, ki povezuje Slovenijo z Avstrijo. V središču vasi stoji stari gasilski dom - kulturno-zgodovinska znamenitost. Iz časov 2. svetovne vojne je na rojstni hiši L. Rogana ohranjena spominska plošča. Posebej zanimiva je lepo ohranjena Vrečičeva domačija, ki ima poleg urejenega gospodarskega poslopja in dvorišča tudi manjšo zbirko kmečkega orodja in starih predmetov. Vas ima svojo kapelo. Na obrobju vasi je Reckova domačija, ki je nekdaj slovela po mlinu na Mokošu. Tam je opazovalna točka Vodne učne poti.

Vas Gederovci je znana po nekdanjem mejnem prehodu z Avstrijo. Je manjša, večji del obcestna vas, ki pa ima številne zanimivosti. V središču vasi je čez sto let stara šola, ki je ohranila svoj prvotni videz. Ob njej je urejen športni center, ki ga vzdržuje nogometni klub. Vas ima kapelo, v kateri so redne svete maše. Iz novejše zgodovine (osamosvojitvene vojne) je ob krožišču postavljen spomenik PVD Sever. Blizu Kučnice izvira potok Mokoš; na izviru in ob kapeli sta postavljeni dve učni točki Vodne učne poti. Pri gostilni je urejen pašnik s konji, v bližini bencinskega servisa pa je z mogočnimi kostanji obdan lesen križ.

Krajna je dolga obcestna vas ob državni (Zgornja Krajna) in občinski cesti (Dolnja Krajna). Skozi vas je nekoč tekel potok Dobel, ki pa ima danes suho strugo in se napolni le ob deževju. Spada med večje vasi v občini. V vasi je na obnovljeni rojstni hiši duhovnika in narodnega buditelja Jožefa Klekla st. postavljena spominska plošča. Pri Kousovih je manjša kapelica, izven naselja ob glavni cesti za Rankovce je stebrno znamenje »Beli križ«. Nekdaj je bila vas znana po grofici, ki je bivala na Polajncih. V vasi je še posebej aktivno športno društvo, ki skrbno ureja športno-rekreativni center. V središču pa je ohranjeno gnezdo štorklje.

Rankovci so strnjeno naselje ob glavni cesti in potoku Dobel, ki ob večjih nalivih tudi poplavlja. Preko Dobla vodi več mostov, med katerimi izstopa obnovljen most pri pekarni Omar. V vasi je najmlajša kapela, sezidana v novi državi, in dve manjši obcestni kapelici. Nedaleč od kapele je še naseljena in ohranjena stara prekmurska hiša (cimprača). Nekdaj je bila vas znana po kmečkem turizmu, ki se je razvil v gostilno z domačimi specialitetami. Vas ima lepo urejen športni center, ki ga vzdržuje nogometni klub, ob državni cesti pa je ohranjeno štorkljino gnezdo.

Vanča vas je strnjeno naselje, ki večinoma poteka ob lokalni cesti za Tišino, manjši del pa tudi ob državni cesti. Skozi vas teče potok Dobel. Ob lokalni cesti je manjša kapelica. Središče vasi predstavlja urejen športno-rekreacijski center z okrepčevalnico in gasilskim domom. Ob državni cesti se nahaja trgovina z barom in večja kmetija. Na južnem koncu vasi je zanimiv lesen križ, obdan z divjimi kostanji. V tem delu je tudi obnovljen most čez potok Dobel.

Vas Borejci je naseljena v obliki kroga, v križiščih so urejeni cestni otoki. Vas je odmaknjena od državne ceste in zato v mirnejšem okolju. Na začetku vasi je gasilski dom, na koncu pa urejen športni center. Posebna zanimivost je lesen »Gombocov križ«, ki je postavljen tik ob stanovanjski hiši. Ob križu vsako leto obhajajo »proščenje«. V vasi je več ohranjenih in naseljenih starih domačij, v značilnem prekmurskem stilu.

Posebna značilnost občine je tudi eno najbolj razvitih romskih naselij v državi - romsko naselje Vanča vas – Borejci. Tukaj živi na urejenem strnjenem območju med naseljema Vanča vas in Borejci romska etnična skupnost - od tod tudi ime zaselka. Naselje se nahaja nekaj sto metrov od državne ceste, vendar tujci ne morejo prepoznati, da gre za romsko naselje, saj je zaselek enako urejen kot vsa ostala naselja v občini. Tudi stanovanjska pozidava se večinoma ne razlikuje od tiste v ostalih naseljih. Romi iz romskega zaselka so tudi drugače dobro vključeni v širšo družbeno skupnost, otroci obiskujejo vrtec in osnovno šolo, poleg romščine brezhibno obvladajo tudi slovenski jezik. Romi delujejo v dveh kulturnih društvih: nogometnem klubu z nogometno šolo in kinološkem društvu s poligonom. Središče vasi predstavlja urejen športni center z vaškim domom, kjer potekajo vse skupne društvene in vaške aktivnosti. Kljub socialni vključenosti pa Romi še vedno ohranjajo in razvijajo svojo bogato romsko tradicijo in kulturo.