Sreda, 26. September 2018
   
baner.gif


Vnos zbirnih vlog 2015 za ukrepe kmetijske politike


V letošnjem letu se je začela izvajati reforma Skupne kmetijske politike z vlaganjem zbirnih vlog za namen neposrednih plačil, ukrepa kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP), ukrepa ekološko kmetijstvo (EK), ukrepa plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD) in dobrobit živali (DŽ).

Upravičenci morajo od 2. marca do 6. maja 2015 na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (agencija) vložiti zbirno vlogo, če uveljavljajo katerega od naštetih ukrepov. Skrajni rok je 1. junija 2015, pri čemer se upoštevajo znižanja izplačil 3 ali 1 % na delovni dan (v času od 7. maja do 1. junija).

Neposredna plačila so tudi v prihodnje predvsem dohodkova podpora, s katero se uravnava ekonomski položaj kmetijstva. Osrednja shema ostaja proizvodno nevezana shema osnovnega plačila, ki deluje v obliki plačilnih pravic, a bodo vrednosti plačilnih pravic predmet t.i. delne konvergence, kar sodi med ključne elemente reforme. Obenem daje reforma večji poudarek trajnostnemu razvoju kmetijstva in, podobno kot pri ukrepih razvoja podeželja, omogoča, da se del sredstev nameni določenim področjem ali sektorjem. Zato se z letom 2015 uvajajo v Sloveniji nove sheme: zelena komponenta, ki je obvezna, medtem ko bodo kmetijskim gospodarstvom na voljo tudi plačilo za mlade kmete, proizvodno vezane podpore (za strna žita, za mleko v gorskih območjih, za rejo govedi, za zelenjadnice, za beljakovinske rastline) in shema za male kmete. Bolj ciljno usmerjanje neposrednih plačil se odraža tudi v splošnih pogojih za prejemanje neposrednih plačila: v novi zahtevi »aktiven kmet«, ki velja tudi za nekatere ukrepe razvoja podeželja, v minimalni velikosti kmetijskega gospodarstva (vsaj 1 ha upravičenih kmetijskih zemljišč, izjema velja za kmetijska gospodarstva, ki uveljavljajo podporo za mleko v gorskih območjih ali podporo za rejo govedi, ki morajo v danem koledarskem letu biti upravičena do skupno najmanj 100 evrov neposrednih plačil) ter v zahtevi, da se pri večjih kmetijskih gospodarstvih izplačila zmanjšajo.

 Vloge za naštete sheme bodo sestavni del zbirne vloge in se bodo morale oddati hkrati v skladu z roki za zbirno vlogo, vendar je obenem skrajni rok za potrditev odločitve o vstopu kmetijskega gospodarstva v shemo za male kmete 15. oktober 2015.

Ker so vse plačilne pravice iz sheme enotnega plačila (regionalno plačilo in različni zgodovinski dodatki), ki so jih imela na voljo kmetijska gospodarstva, prenehale veljati 31. decembra 2014, se bodo plačilne pravice v okviru sheme osnovnega plačila dodelile na novo. V ta namen je treba oddati vlogo za dodelitev plačilnih pravic v letu 2015 (t.i. prva dodelitev) ali vlogo za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve. Hkrati je treba oddati tudi vlogo za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic, ki bodo dodeljene. Od vključno leta 2016 naprej bo dodelitev plačilnih pravic možna le iz nacionalne rezerve, v skladu s pogojih, ki veljajo za nacionalno rezervo.

Kmetijska gospodarstva, ki bodo oddala vlogo za dodelitev in aktiviranje plačilnih pravic, bodo morala oddati tudi vlogo za plačilo za zeleno komponento (ter izvajati kmetijske prakse glede na velikost in vrsto kmetijskih površin kmetijskega gospodarstva). Dodatno bodo lahko uveljavljala tudi plačilo za mlade kmete, če bodo izpolnjevala pogoje, in/ali se odločila za vstop v shemo malih kmetov. Vendar pa uveljavljanje proizvodno vezanih podpor ni pogojeno z upravičenostjo do sheme osnovnega plačila, kar pomeni, da plačilo za mlade kmete ali vstop v shemo za male kmete ni na voljo tistim kmetijskim gospodarstvom, ki bodo v 2015 uveljavljala le proizvodno vezane podpore.

Upravičenec, ki želi uveljavljati ukrep KOPOP mora najprej izpolnjevati pogoje upravičenosti, kar pomeni, da v ukrep KOPOP lahko vstopi le tisto KMG, ki ima vsaj 1 ha kmetijskih površin, je vpisano v RKG, upravičenec ima opravljen 6-urni program usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin ter ima izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva (PA). Pred pripravo PA bo na vsakem KMG za tiste GERK, na katerih se gnoji z mineralnimi gnojili, moral biti izdelan gnojilni načrt na podlagi analize tal, ki ni starejša od petih let. V primeru KMG – planina mora biti izdelan poseben PA za planino. PA mora biti v letu 2015 izdelan najkasneje na dan oddaje zbirne vloge.

Tekom petletne obveznosti bo moral upravičenec izpolnjevati tudi vse splošne pogoje: imeti bo moral opravljen program usposabljanja v obsegu najmanj štirih ur letno, v prvih treh letih trajanja obveznosti bo moral najmanj enkrat uporabiti storitev svetovanja, ves čas trajanja obveznosti bo moral voditi evidence o vseh delovnih opravilih in ne bo smel uporabljati blata komunalnih čistilnih naprav. K temu si bo vsak upravičenec za svoje KMG izbral eno ali več operacij, v katere se želi vključiti, kjer pa bo moral izpolnjevati obvezne zahteve, dodatno pa se bo lahko odločil tudi za izvajanje izbirnih zahtev znotraj posamezne operacije, kjer so le te na voljo. V okviru ukrepa KOPOP je na voljo 19 operacij.

V letu 2015 bo možno vstopiti v samostojen ukrep EK. Podpore bodo tako kot do sedaj dodeljene za preusmeritev in za izvajanje ekološkega kmetovanja. Upravičenec, ki želi uveljavljati ukrep EK, mora najprej izpolnjevati pogoje upravičenosti: imeti mora vsaj 1 ha kmetijskih površin ali vsaj 1 čebeljo družino v primeru čebelarjenja, biti mora vpisan v RKG, prijaviti se oziroma obnoviti mora prijavo v kontrolo pri eni od kontrolnih organizacij, mora biti »aktiven« kmet ter mora imeti pred vnosom zbirne vloge izdelan PA. Če se bo KMG vključilo hkrati v ukrepa KOPOP in EK bo vsebina PA zelo podobna tisti, ki je podrobneje opisana v delu o vsebinah ukrepa KOPOP, s tem da so za ukrep EK dodane še vsebine o ekološki pridelavi semenskega materiala kmetijskih rastlin, ekološka reja živali in ekološko čebelarjenje. V primeru uveljavljanja plačil za ekološko pridelavo semena je kot vstopni pogoj tudi vpis v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin.

V času trajanja petletne obveznosti se morajo upravičenci vsako leto usposabljati vsaj šest ur, najmanj enkrat v času trajanja obveznosti morajo uporabiti storitev individualnega svetovanja, vsako leto morajo pridobiti certifikat za ekološko pridelavo ter rediti travojede živali, če bo KMG uveljavljalo plačilo za trajno travinje. Poleg tega bodo morala KMG, ki bodo prvič vstopila v kontrolo ekološkega kmetovanja, morajo imeti v prvem letu trajanja obveznosti (prvo leto preusmeritve) do 25. septembra tekočega leta izdelan individualen načrt preusmeritve.

Vse zainteresirane, ki se želijo vključiti v ukrep KOPOP in EK, pozivamo, da čim prej s kmetijskim svetovalcem pripravijo PA.

 Upravičenec, ki želi uveljavljati ukrep OMD, mora najprej izpolnjevati pogoje upravičenosti: KMG mora biti vpisano v RKG, nosilec KMG mora biti »aktiven kmet« in skupna kmetijska površina na KMG, ki je vključena v ukrep OMD, ni manjša od enega hektarja.

Od leta 2015 dalje bo največ sprememb pri višini plačil. Ker se je skupna vsota denarja, namenjenega za OMD, nekoliko znižala, se bodo znižala tudi plačila za OMD. Novost je tudi spremenjena degresija oz. postopno zniževanje plačil za ukrep OMD, ki se začne pri 70 ha kmetijskih površin na KMG v OMD.

Za uveljavljanje plačil iz ukrepa DŽ mora biti nosilec KMG »aktiven kmet« in imeti mora izdelan program DŽ. Program DŽ je dokument, ki ga izdela izvajalec svetovanj (zootehnik in veterinar) skupaj z nosilcem kmetijskega gospodarstva in obsega popis stanja na gospodarstvu ter svetovanje glede ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja in glede možnosti vključitve v ukrep DŽ. Poleg tega mora nosilec KMG na dan izdelave programa DŽ na KMG oziroma na posameznem gospodarstvu rediti 20 ali več plemenskih svinj in plemenskih mladic, če bo uveljavljal zahteve, ki se nanašajo na plemenske svinje, plemenske mladice ali tekače, oziroma 100 ali več prašičev pitancev, če bo uveljavljal zahteve, ki se nanašajo na prašiče pitance. Ne glede na navedeno pa ni potrebno v celoti izdelati novega programa DŽ za gospodarstvo, za katero je bil program DŽ izdelan že v letu 2014, če pri izvajanju zahtev ukrepa DŽ za leto 2015 ni nobenih sprememb glede na predhodno leto.

Upravičenec mora izpolniti tudi splošni pogoj, in sicer mora opraviti štiriurno usposabljanje iz vsebin dobrobiti živali.

Poleg vstopnih pogojev in usposabljanja mora nosilec kmetijskega gospodarstva za pridobitev plačil za ukrep DŽ izbrati in izpolnjevati vsaj še eno zahtevo iz nabora zahtev, opredeljenih v uredbi za ukrep DŽ.

Nosilci KMG morajo v koledarskem letu trajanja obveznosti sporočati v CRPš stalež prašičev za vsak prvi dan v mesecu najpozneje do sedmega dne v tekočem mesecu. Če ima KMG več lokacij, kjer redi prašiče in ima vsaka od teh lokacij svojo G-MID številko, potem morajo biti podatki o številu prašičev sporočeni za vsak G-MID, ne glede na to ali se za to gospodarstvo uveljavlja ukrep DŽ ali ne.

Več informacij o neposrednih plačilih in o ukrepih Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 najdete na internetnih straneh ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http://www.mkgp.gov.si/ , straneh Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja: http://www.arsktrp.gov.si/  in  http://www.program-podezelja.si/sl/vsebina-programa/program-razvoja-podezelja-2014-2020.

Obvestila

  • Zbirni center Petanjci
  • Občinska blagajna
  • iObčina

Sporočila za javnost

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
  • 21
  • 22
  • 23
  • 24
  • 25
  • 26
  • 27
  • 28
  • 29
  • 30
  • 31
  • 32
  • 33
  • 34
  • 35
  • 36
  • 37
  • 38
  • 39
  • 40
  • 41
  • 42
  • 43
  • 44
  • 45
  • 46
  • 47
  • 48
  • 49
  • 50

  • FB stran Občine Tišina
  • Lokalne volitve 2018
  • E-občina
  • E-uprava
  • E-vem
  • Gospodarska zboranica Slovenije
  • Lex Localis
  • Osnovna šola Tišina
  • Vlada Republke Slovenije